DAIKUKAN
AikiDo  &  Aiki Budo

Vodena vadba neposrednega raziskovanja in lastnega odkrivanja konceptov,
ki omogočajo zaobiti konfrontacijo sile z različnimi alternativnimi metodami...
Kako?
S praktično sintezo koordinacije telesa s koordinacijo zavestne pozornosti,
s funkcionalno rabo lastne teže, z razumevanjem subtilnih zakonitosti sklepov in tetiv, s tajmingom, z variacijami destabiliziranja drže nasprotnikovega telesa idr.
Po desetletjih Aikida (pečemo ga že od leta 1979) smo spekter vadbe razširili s starejšimi Aiki koncepti (Aiki Jujutsu) in jih prilagodili sodobnemu času.
Za običajne Aikido tehnike je značilno odprto in veliko gibanje. Za razliko – stari Aiki je bil bolj kondenziran in deluje bolj na način kot "znotraj telefonske govorilnice",
ker pač uporablja tudi druge koncepte...

Naše vadbeno raziskovanje se vrti zlasti okoli celostnega pojma Aiki.
Ukvarjamo se z njegovo praktično rabo.

Prakticiramo tehnike, ki so za laično oko precej podobne kot v drugih Aikido šolah. Drugačnost naše metode je, da v bistvu želimo prakticirati predvsem določene koncepte, ki človeku omogočajo, da se s partnerjem pri vadbi uči novega, drugačnega gibanja. Skupaj, v povezavi z njim – kot da bi za kratek čas res bil eno – skupaj z njim. Tehnike nam služijo kot orodje za to raziskovanje in za prakticiranje konceptov. Nekatere se nanašajo na gibanje telesa, nekatere pa na zavestno rabo mentalnih kapacitet.

Po več kot treh desetletjih vadbenega raziskovanja smo izoblikovali avtentično metodo, kot jo učimo zdaj. Zgodovinsko in tehnično gledano naša veščina vsebuje marsikateri element iz prvotnega Ki-Aikida in še nekaterih ne "main-stream" stilov, pa tudi vplivov Daito ryu Aiki Jujutsu šol nikakor ne tajimo.
Vadbene tehnike so predvsem sredstvo za programiranje konceptov, ki v splošnem niso znani. Bistveni so koncepti. Obstojajo principi, tem pa so dodane konceptualne metode. Niso sicer tajni, vendar zgolj razumsko vedenje zanje nima posebne koristi. Potrebno jih je vprogramirati skozi redno vadbo in razumevanje, ki temelji na neposrednem čutenju. Običajni Aikido se uči s prikazovanjem, kar je nekaj drugega.
Harmonija - če jo soustvarja napadalec (Uke), ker sodeluje - je prazna.
Naše prepričanje je, da ljudje potrebujemo več medsebojnega so-čutenja in ne pretvarjanja. Vadba, če je ustrezna, omogoča intenzivnejše razvijanje občutka za Pravo Mero intenzivnosti. Harmonijo velja iskati v tej smeri, ne zgolj v krivuljah in inerciji. Intenziteta učinkov se zvišuje s spretnostjo in z zmogljivostjo, vendar se vedno prilagodi nivoju Ukeja. Z napredovanjem se delovanje spreminja od bolj zaznavnega k manj zaznavnemu za Ukeja.
Povdarek vadbe je zato na intenzivnosti čutenja med samim delovanjem
in šele tu se Aiki koncepti zares pokažejo kot funkcionalni.